Trajno odpravimo vlago v zidovju. Z garancijo.

Kapilarna vlaga je voda iz podlage, ki se skozi kapilare poroznega zidovja vzpenja navzgor — podobno kot voda v gobi. Nastane, ko ob vznožju zidu manjka, je poškodovana ali izčrpana vodoravna hidroizolacija; značilna težava starejših stavb, zgrajenih pred uvedbo sodobnih standardov. Pri običajnem opečnem zidovju se praviloma vzpne 50–150 cm, pri kamnitem ali mešanem zidovju tudi čez 2 m, odvisno od poroznosti materiala in višine kapilarnega dviga.

Prepozna se po treh značilnih znakih: vodoravni „meji“ vlage, vzporedni s tlemi, belih solnih izcvetkih na površini (nitrati, kloridi, sulfati, raztopljeni v zemlji) in sezonskem nihanju — izrazita pozimi, ko voda ne izhlapeva, manj vidna poleti. Soli ob izhlapevanju kristalizirajo in postopoma razkrajajo omet od znotraj, zato prebarvanje težavo skrije, a je ne ustavi.

Kondenzacijska vlaga nastane znotraj prostora, ne v zidovju. Topel zrak sprejme določeno količino vodne pare; ko ta zadene ob površino s temperaturo pod rosiščem (običajno hladen kot, okenska špaleta, toplotni most), se para na njej utekočini v vodo. Ključni dejavniki so trije: nastajanje pare v notranjosti (prhanje, kuhanje, sušenje perila, dihanje stanovalcev), nezadostno prezračevanje in hladne površine zaradi slabe toplotne izolacije ali neogrevanega prostora.

Značilni znaki: plesen v vogalih in okoli oken, kapljice na steklih, mokra mesta na zunanjih stenah pozimi, vlažnost zraka trajno nad 65 %. Voda tu ne prihaja iz zemlje ali fasade — nastaja neposredno v hiši, zato je rešitev v boljšem prezračevanju, zmanjšanju nastajanja pare in zvišanju temperature površin (toplotna izolacija, ogrevanje).

Tlačna vlaga je voda, ki na zidovje deluje pod hidrostatičnim tlakom — običajno v kleteh in podzemnih etažah pod nivojem terena, kjer stene ločujejo notranjost od vlažne zemlje ali segajo pod nivo podtalnice. Voda v zemlji pritiska na stene in tla kleti ter prodira skozi najmanjše razpoke, delovne stike in celo skozi samo strukturo betona ali zidovja, če ta ni izolirana proti tlačni vodi.

Znaki: lokalni mokri madeži ne glede na višino (za razliko od vodoravne meje pri kapilarni vlagi), kaplje ali curki vode po stenah, voda v vogalih po obilnem dežju ali spomladi ob taljenju. Pojem gradbena vlaga se v širšem pomenu uporablja za vso vlago, ki v konstrukcijo vstopa zaradi konstrukcijske napake — manjkajoče drenaže, poškodovane zunanje izolacije, neprezračene kleti. Rešitev je bistveno drugačna kot pri kapilarni vlagi: zahteva poseg z zunanje strani (drenaža, hidroizolacija sten proti tlačni vodi, sanacija odvodov meteorne vode). Samo injektiranje v vznožju zidu tlačne vode ne ustavi — rešuje le kapilarno vzpenjanje.

Razlikujejo se po viru vode in smeri, iz katere vstopa v zidovje. Kapilarna se vzpenja od spodaj skozi kapilare zidovja iz zemlje. Tlačna prihaja z boka ali od spodaj pod hidrostatičnim tlakom (običajno kleti pod nivojem podtalnice). Prodirajoča prehaja skozi zunanjo steno — dež skozi poškodovano fasado, počena odtočna cev, zamakanje skozi streho. Kondenzacijska nastaja znotraj prostora, ko se vlažen zrak utekočini na hladni površini.

Vsaka zahteva drugačno rešitev: kapilarna — vodoravna pregrada v vznožju zidu (injektiranje, podrezovanje); tlačna — zunanja hidroizolacija in drenaža; prodirajoča — popravilo fasade, odtokov, strehe; kondenzacijska — prezračevanje, toplotna izolacija, zmanjšanje nastajanja pare. Najhujša napaka je zamenjati vzrok in reševati napačno vrsto — simptom izgine za nekaj mesecev, voda se vrne.

Trije hitri znaki: meja vlage (vodoravna = kapilarna, lokalna = prodirajoča), beli izcvetki (močno kažejo na kapilarno), plesen v vogalih okoli oken (močno kaže na kondenzacijo). Če ste v dvomih, rešite naš kratek kviz ali si dajte izmeriti vlago na kraju samem.

Sol iz podtemeljev se vzpenja z vodo in ob izhlapevanju kristalizira na površini. Izcvetki so diagnostični znak — če jih vidite, se voda v tistem zidu dejansko premika. Sol poleg tega poškoduje omet od znotraj; samo prebarvanje težavo skrije, a je ne reši.

Plesen začne rasti pri vlažnosti ometa nad 70 % v 24–72 urah. Spore, ki se sproščajo v zrak, so alergeni. Pri ljudeh z astmo ali pri majhnih otrocih se lahko simptomi pojavijo v nekaj tednih. Vlažna stena nikoli ni le estetska težava.

Suha opeka ima 5–10× boljšo toplotnoizolacijsko sposobnost kot enako debela vlažna opeka. Voda v porah odvaja toploto navzven. Stavbe s površinsko vlažno kletjo običajno ogrevajo 20–30 % več kot enake suhe stavbe.

Površinske znake (izcvetke, plesen) obvladate s čiščenjem in protiplesenskim premazom. Vzroka — vode v kapilarah zidovja — ne reši noben premaz ali omet. Če ne ustavite vira vode, se vlaga vrne v nekaj mesecih. Trajna rešitev zahteva tehnologijo (dolgoročno učinkovito je na primer injektiranje z gelom WetBRICK®).

Pomaga pri kondenzaciji (vlažnost zraka). Pri kapilarni vlagi ne pomaga prav nič — voda ne prihaja iz zraka, prihaja iz zemlje. Prezračevanje lahko le poslabša občutek hladu, saj bi suho zidovje bolje izoliralo.